Kaj nam je na morju prinesel vstop v schengensko območje?

Kaj nam je na morju prinesel vstop v schengensko območje?

    Z veliko manj pompa kot na cestah, se je v vseh hrvaških pristaniščih začel prost prehod za vsa plovila, ki prihajajo iz držav članic schengenskega območja.

Za trajekte

    Za potovanje s trajektom v Italijo ali katero koli državo EU, ni mejne kontrole. Vse linije znotraj EU štejejo enako kot npr. trajektna linija Zadar-Preko.

    Treba je opozoriti, da mora vsak državljan EU imeti pri sebi veljaven dokument, kot je osebna izkaznica ali potni list, ko potuje po morju v svoji državi, tako da to logično velja tudi za teritorialno morje Republike Hrvaške, ki je vstopila v Schengensko območje 1. januarja 2023.

Za križarke

Pri ladjah za križarjenje bo treba popis potnikov oddati vnaprej v vseh pristaniščih, kamor plujejo, kar je že ustaljenapraksa. Prost promet znotraj območja EU velja tudi za ladje za križarjenje, policija pa bo kontrolo ilegalnih migracij izvajala na podlagi lastnih indikacij in ocene tveganja.

Jahte in plovila za šport in prosti čas

     Za plovbo z jahtami, jadrnicami, gliserji ali kakšnim drugim plovilom, prav tako ni več obveznih policijskih kontrol! To ne pomeni, da jih občasno ne bo, policija pa je že napovedala, da bo tako kot na kopnem tudi na morju izvajala "izravnalne ukrepe", torej bo preverjala potnike, ki bodo sumljivi, oz. za katere imajo indice, da jih je treba preiskati.

    Treba je opozoriti, da mora vsak državljan imeti pri sebi veljaven dokument, kot je osebna izkaznica ali potni list, ko potuje po morju v svoji državi, tako da to logično velja tudi za teritorialno morje Republike Hrvaške, ki je vstopila v Schengensko območje 1. januarja 2023.

Za tovorne ladje

    Tovorne ladje bodo deležne enake obravnave kot vse zgoraj naštete ladje, prvi kriterij za inšpekcijo pa bo njihov tovor in izvor tovora. Poleg tega bodo nadzor izvajali po oceni tveganja policije in carinske uprave.

Primer splitskega pristanišča

    V Splitu, verjetno najbolj prometnem pristanišču na Hrvaškem, se bo spremenilo le malo, saj policijskih kabin ne bodo razstavili. Preprosto povedano, rampe na njih se bodo dvigovale in spuščale glede na to, ali ladja pluje iz države EU ali »tretje« države.

    Načrtuje se izgradnja mednarodnega potniškega terminala, kateri se bo nahajal na samem valobranu, s čimer se bo obsežen prostor pomola sv. Duje v samem središču mestnega pristanišča sprostil za lokalni trajektni promet. Novi terminal je zasnovan popolnoma v skladu s schengenskimi standardi, kar pomeni, da bodo v tem kompleksu ločeni prometni pasovi za potnike, ki prihajajo z območja EU, in tiste, ki prihajajo iz na primer Črne gore, Albanije, Turčije ali Amerike.

     Ivan Marić, pomočnik načelnika postaje pomorske policije v Splitu, širši javnosti sporoča: »Odpravljajo se mejne kontrole za države članice Schengena, s tem, da se bodo seveda izvajali izravnalni ukrepi v skladu z našo oceno tveganja. S trajektnim prometom bo zaenkrat razmeroma enostavno, saj edina redna mednarodna linija do splitskega pristanišča obratuje iz italijanske Ancone, v prihodnje pa bo de facto imela enak status kot trajektne linije do Brača ali Visa. Enako je s tovornimi ladjami, katere plujejo v Severno pristanišče, in tudi velike potniške križarke - ki jih v to pristanišče letno prispe med 250 in 300 - ne bodo več pod rednim nadzorom, če prihajajo iz Grčije, Italije in drugihdržav iz območja EU.

Največje olajšanje z uvedbo Schengna prinašajo lastnikom in potnikom na jahtah, jadrnicah in čolnih, ki se jim ob izplutju npr iz Italije ne bo več treba zglasiti v prvem razpoložljivem pristanišču, odprtem za mednarodni promet, ampak bodo preprosto lahko podaljšali potovanje do cilja. Plovil iz EU je v hrvaških vodah okoli 80%.

Zunanja meja postane notranja meja. Vsem plovilom za šport in prosti čas, ki prihajajo iz Italije, Slovenije ali celo Francije, ni več treba pluti v najbližje pristanišče, ki je odprto za mednarodni promet, ampak gredo v katerokoli pristanišče brez kontrole.

    Preostalih 20% odstotkov se nanaša na potnike in turiste iz tretjih držav, na transferje čarterskih plovil iz držav, kot so Črna gora, Turčija in podobno. Še naprej imajo obveznost vpisa v prvem pristanišču, odprtem za mednarodni promet po poenostavljenem postopku.

  Vinjete

    Vinjete, ki so jih tuji državljani do sedaj kupovali za svoja plovila, ostajajo, podobno kot plačevanje avtoceste na kopnem, ob prihodu v teritorialno morje Republike Hrvaške pa jih bodo tuji državljani dolžni kupiti na najbližji luškikapitaniji. Potrebno jih je imeti na plovilu za primer kontrole. To nam je potrdil vodja zadrske luške kapitanije Alen Rukavina in dodal, da bosta tako policija in kapitanija zdaj imeli ves časa za obhode in preglede.

   Minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković, je napovedal prehod vinjet v digitalno obliko in spletno plačevanje cestnega prometa. Verjamemo, da bodo v istem paketu tudi pomorske vinjete za tuje državljane, kar bi zagotovo prihranilo čas in zmanjšanje zastojev v pristaniških upravah in postojankah.

Zaključek

    Vse to se sliši zelo dobro in prehodnost na kopnem in morju bi morala biti še večja, kar je zagotovo velik veter v hrbet hrvaški navtiki in turizmu nasploh. Bomo videli, kako se bo vse skupaj obneslo v praksi, zagotovo pa naj bi bilo koristno in prineslo manj gneče v pisarnah. V neformalnem pogovoru s policisti in kapitani kaže, da se bo več stvari dogajalo na morju, manj pa v pisarnah. Dobrodošli v EU in Schengnu!

  Vaša ekipa EMERGENSEA!